Sam med primitivci stojim,
kolena mi trese
in upam, da ne izvedejo kakšnih neumnosti.

Takrat ta mali primitivec pride k meni,
me prime za srajco,
brez zob in z zadahom po vinu pred mano grozi.

Nekaj kakor:
"Daj denarja meni, denarja meni!"
"Nimam nič pri sebi, nimam nič pri sebi!" (na gobec...)

Nakar, Stipe kolega ob meni,
butast kot tram,
a z volovskim telesom in pestjo kot ta hud dinamit.

Povem, od katerih postav sem jih dobil,
Stipe smejoč jih prime za vrat
in prisili, da se klanjajo vsi.

Jaz pa zraven:
"Na kolena k meni, na kolena k meni!"
"Na kolena k meni, na kolena k meni!" (na gobec...)

Tako, življenje na ulici mimo gre
in nič mi ni jasno,
je vse to le trik ali je butasta igra za pse.

Takrat se mi pred očmi svet odpre,
ko vidim za vogalom,
ko šut v ta malo njen bratec zabije in gre.

Prej še reče:
"Dej denarja meni, denarja meni!"
"Dej danarja meni, denarja meni!" (na gobec...)